Vir: Večer - Sobotna priloga, 18.05.2013
Sebastijan Vončina vstaja med šesto in sedmo uro zjutraj. S pomočjo negovalke se pripravi na delo v varstveno-delovnem centru, kamor ga skupaj s sodelavci odpeljejo s Sončkovim kombijem.

Občasno dela tudi v Sončkovi trgovini v Vetrinjski, ki so jo lani odprli v tej mariborski ulici. In kjer prodajajo izdelke iz varstveno-delovnih centrov ter rabljena oblačila in stvari za dom. Okoli štirih popoldne je spet doma.

Od leta 2006. živi danes 40-letni Sebastijan v občinskem invalidskem stanovanju, na 42 kvadratih bivalne površine. "Skušam živeti čim bolj samostojno, negovalka mi pomaga le pri tistih opravilih, ki jih sam ne zmorem," pravi. Občasno hodi sam v trgovino, večerjo si pripravlja sam in - vse položnice ureja sam. "Znam upravljati denar," razloži.

Sebastijan živi dinamično. S pomočjo osebnega asistenta rad odide na koncert. Najraje posluša Gibonnija in Oliverja Dragojevića. A tudi Ceco. Ali pa gresta skupaj na športni dogodek. Je vnet navijač NK Maribora. "Pravijo, da bomo šli tudi na eurobasket, ko bo v Sloveniji," je navdušen.

"Sem popotnik," pravi zase. Marsikje je že bil, ugotavlja: na Hrvaškem, na Madžarskem, v Italiji, nazadnje v Kalabriji. Konec meseca odide še za štiri dni v Prago. Pridružil se bo romarjem luči, verskemu gibanju ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Na potovanjih pa ga najbolj zanimajo znamenitosti. "Rad raziskujem," pravi. "Ker si na vozičku, za to ni ovir." •

Katarina Šulek