O cerebralni paralizi

Kaj je cerebralna paraliza?

Cerebralna paraliza je stanje, pri katerem del otrokovih možganov ne dela pravilno ali pa se ni normalno razvil. Prizadeto področje je običajno eno od tistih, ki nadzorujejo mišice in določene gibe telesa.

Pri nekaterih ljudeh je cerebralna paraliza komaj opazna, drugi so lahko bolj težko prizadeti. Pomembno je vedeti, da nista dva človeka prizadeta na čisto enak način. Zapletenost cerebralne paralize in njenih učinkov se razlikuje od ene do druge osebe.

Cerebralna paraliza ni napredujoča. To pomeni, da ne postane težja, ko otrok raste, čeprav lahko nekatere težave sčasoma postanejo bolj očitne.

Vzroki

Do poškodbe možganov, ki povzroči cerebralno paralizo, pride navadno pred, med ali kmalu po rojstvu. Kljub napredku medicine je vzrok včasih neznan.

  • Infekcija v nosečnosti (npr. rdečke, citomegalovirus)
  • Težak ali prezgoden porod
  • Možganska krvavitev (pogostejša pri nedonošenčkih)
  • Nenormalen razvoj možganov iz neznanega razloga
  • Genetske motnje
  • Nezgode (prometne nesreče, padci)
  • Zastrupitve ali bolezni v zgodnjem otroštvu

Glavne oblike

Cerebralna paraliza "pomeša" sporočila med možgani in mišicami. Poznamo tri glavne tipe, pogosto pa gre za kombinacijo.

1. Spastična cerebralna paraliza

Najpogostejša oblika. "Spastičen" pomeni krčevit. Mišice so napete in šibke, otrok lahko deluje "trd". Deformacije nastanejo zaradi poškodbe možganske skorje.

  • Hemiplegija: Prizadeta leva ali desna polovica telesa.
  • Diplegija: Prizadeti predvsem nogi, roki pa manj.
  • Kvadriplegija: Prizadete vse štiri okončine.

2. Atetoidna cerebralna paraliza

Napetost mišic se spreminja iz ohlapnosti v napetost. Prisotni so nehoteni gibi, ki jih ni mogoče nadzorovati. Govor je lahko težje razumljiv. Vzrok je nepravilno delovanje bazalnih ganglijev.

3. Ataksična cerebralna paraliza

Težave z ravnotežjem in koordinacijo. Hoja je lahko nestabilna, govor sunkovit. Posledica nepravilnega delovanja malih možganov.

Posledice

Otroci s cerebralno paralizo ne morejo kontrolirati nekaterih ali vseh mišic. Nekateri so komaj prizadeti in živijo povsem samostojno, drugi potrebujejo pomoč pri večini vsakodnevnih nalog.

Možne značilnosti gibanja

  • Počasni, nespretni ali sunkoviti gibi
  • Otrplost ali mlahavost mišic
  • Mišični krči
  • Nehoteni gibi
  • Začetek enega giba sproži druge neželjene gibe
  • Težave z ravnotežjem

Povezane težave

Določene težave se pri otrocih s cerebralno paralizo pojavijo pogosteje.

Vid

Najpogostejše je škiljenje. Včasih so prisotne težave v dešifriranju slik (kortikalna okvara vida), čeprav so oči zdrave.

Sluh

Pogostejše težave s sluhom pri atetoidni obliki. Pogosta vnetja ušes lahko otežujejo učenje.

Govor

Odvisen od kontrole mišic v ustih. Težave s požiranjem in žvečenjem so pogoste. Logopedska obravnava je ključna.

Učenje in inteligenca

Ljudje s CP so lahko nadpovprečno, povprečno ali podpovprečno inteligentni. Težave pri govoru ne pomenijo nujno intelektualnega primanjkljaja.

Epilepsija

Prizadene približno tretjino otrok. Napade je pogosto mogoče uspešno nadzorovati z zdravili.

Zdravljenje

Za cerebralno paralizo ni zdravila. Toda z zgodnjo obravnavo, fizioterapijo, delovno terapijo in spodbudnim okoljem se lahko otroci mnogo naučijo in živijo polno življenje.