Youtube
| Zanimivosti iz tiska |
 |
 |
 |
|
- Minuta za vzgojo: O strpnosti, drugič;
Večer, 7. 2.2014
"V vrtcu dajejo staršem v podpis soglasje, če se lahko otrok igra z otrokom s posebnimi potrebami. Desegregacija s soglasjem? Vsem nam je nerodno," je včeraj zjutraj na twitterju zapisal član protikorupcijske komisije Rok Praprotnik. Starši enega večjih ljubljanskih vrtcev so namreč sredi leta dobili v podpis omenjena soglasja. Da se s tem stigmatizira otroke kot "nevarne objekte", da skuša država formalizirati še otroško igro, so bili ogorčeni starši. "Naj se starš na roditeljskem sestanku izpostavi in pove, da prepoveduje igro z otrokom s posebnimi potrebami. In naj to svojo prepoved podpiše," je Praprotnik prepričan, da bi izjave morali podpisovati starši, ki ne želijo, da se njihovi otroci igrajo z otrokom s posebnimi potrebami.
"Ne poznamo tovrstnih soglasij in nikakor niso del naših navodil," pojasnjujejo na šolskem ministrstvu in poudarjajo, da mora biti otrokom s posebnimi potrebami v vrtcu ali šoli omogočen dostop do raznovrstne ponudbe. "Pri tem je pomembno, da se otroku s posebnimi potrebami pomaga vrasti med vrstnike v oddelku. Otroka s posebnimi potrebami ne stigmatiziramo, zato strokovni delavci otrok ne opozarjajo na njegovo drugačnost. Tako tudi otroci drugačnosti otroka ne bodo pripisovali posebnega pomena in ga bodo lažje in enakovredno sprejeli medse." Starši podpisujejo raznovrstna soglasja, največkrat dovoljenja - za fotografiranje, sodelovanje v raziskovalni nalogi, sodelovanje na izletu, ki vključuje prevoz, za uporabo otrokovih podatkov v povezavi s programom dela," razlaga predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž, ki tudi še ni slišala za soglasja za igro otrok s posebnimi potrebami. "Starši morajo vedeti, da svojega otroka vključujejo v skupino, ki je zelo pestra ne samo po spolu, ampak tudi po sposobnostih. Vrtec ima zagotovo v svojem programu predstavljeno delo z otroki s posebnimi potrebami, kar pomeni, da se otroci lahko kadarkoli srečajo. Posebne potrebe niso nalezljiva bolezen! Nasprotno, druženje nudi številne socialne interakcije, ki lahko vsakemu le koristijo. Delo z otroki, ki imajo posebne ali drugačne potrebe, je del vsakdana v vseh slovenskih vrtcih, kar je opredeljeno tudi v zakonodaji. Kdor meni, da je za igro z otrokom s posebnimi potrebami potrebno soglasje, se mora vprašati, kje je norma, ki nas umešča v posamezno skupino. Morda bo kdo, ki ima lepega svetlolasega otroka, kdaj menil, da se ne sme igrati s črnolasim. Kje se neha sprejemljivost in kje odpor?" se sprašuje sogovornica. FRANJA ŽIŠT
Delo, 06.02.2014 Za dobro jutro je danes po tviterju zakrožil zapis: V vrtcu staršem v podpis soglasje, če se lahko otrok igra z otrokom s posebnimi potrebami. Desegregacija s soglasjem? Vsem nam je nerodno. Razplamtela se je razprava. Za začetek se je izkazalo, da takega soglasja staršem v podpis ne dajejo samo v enem vrtcu, ampak da je ta praksa prisotna tudi drugje. Potem so se vsi strinjali, da je tako ravnanje nedopustno. Resda, kot poudarja očka, ki ga je to zjutraj doletelo, pobuda ni zrasla v glavi vzgojiteljice, a to še ne pomeni, da bi se sploh smela zgoditi. Kako se je torej zgodila? V vrtcu imajo že trideset let razvojni oddelek in dve mobilni specialni pedagoginji, ki delata z otroki s posebnimi potrebami. Ker se tem otrokom zdi igra z otroki iz drugih skupin imenitna in ker so tudi ti navdušeni, če se lahko igrajo z njimi, jih specialni pedagoginji občasno povabita zraven.
Taki starši pač ne vedo, da je tudi pomoč pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v normalno življenje nekakšen pouk; in da je živeti z drugačnimi in razumeti to drugačnost včasih morda bolj pomembna življenjska izkušnja od šolskega ali siceršnjega znanja. Starši, ki so danes dobili v podpis soglasje, sicer tudi menijo, da bi moral že sistem poskrbeti, da tovrstnim kapricam staršem ne bo ugodeno. Bolje povedano: kadar se ti obrnejo na vrtec, šolo ali kakšno drugo ustanovo z nemogočimi in nenazadnje tudi neetičnimi zahtevami, bi morali pristojni to odločno zavrniti. Toda, pravi ravnateljica, ki se strinja, da je soglasje morda nerodno formulirano, zato bodo to v kratkem uredili, priporočila šolskega inšpektorja pravijo, da je z vidika varnosti in obveščenosti staršev korektno, da vedo, če njihov otrok zapusti matično skupino. Če otrok s specialno pedagoginjo zapusti svojo skupino, da bi se šel igrat z otrokom s posebnimi potrebami, namreč skrb za njegovo varnost prevzame specialna pedagoginja, in ne več vzgojiteljica. Prav zato je šolska inšpekcija priporočila, naj vrtec od staršev v takih primerih pridobi soglasje. Zgodilo se je namreč tudi, da se je otrok potem poškodoval na stopnišču in da so starši vrtec spraševali, zakaj je sploh šel iz skupine. Pred slabim mesecem sem se v blogu spraševala, kako strpni smo starši. Znamo sprejemati drugačnost? Znamo biti potrpežljivi, modri in razumevajoči, ko smo soočeni z drugačnostjo v naši neposredni bližini? Danes se lahko vprašam, koliko smo sami soodgovorni, da pravila vse bolj omejujejo šolski in vrtčevski vsakdanjik in da zdrava kmečka pamet ne zadošča več za sprejemanje razumnih odločitev. Vsakič ko od vrtca ali šole terjamo ali zahtevamo nekaj nesmiselnega, nekaj kar ni po ZKP, dosežemo predvsem, da se ta zavaruje z novim zbirokratiziranim pravilnikom. Tako smo, recimo prišli tako daleč, da vzgojitelji ne smejo otrokom pregledovati lasišča, ker je to intimni poseg. Lahko pa jim brišejo ritko. Kaj od tega je bolj intimno? Sonja Merljak, šolstvo |
- Starši v ljubljanskih vrtcih podpisujejo soglasja, da se njihov otrok lahko igra z otroki s posebnimi potrebami. Na šolskem ministrstvu in v skupnosti vrtcev za ta soglasja slišijo prvič.
"V vrtcu imamo razvojni oddelek že trideset let, okoli petnajst otrok s posebnimi potrebami je v rednih oddelkih. Z njimi delata dve specialni pedagoginji. S srcem in stroko delamo z njimi," razlaga ravnateljica ljubljanskega vrtca Marija Kermavnar, da otrok s podpisovanjem takih soglasij - pojavljajo se še v drugih vrtcih po Ljubljani - ne želijo stigmatizirati. Zaposlenim, ki obravnavajo otroke s posebnimi potrebami, je šolska inšpektorica svetovala, naj pripravijo takšna soglasja, da so, če se otroka odpelje iz matične skupine, starši s tem seznanjeni. "Morda bi bilo bolje, če bi napisali, da starši soglašajo s sodelovanjem otroka pri igri zunaj matičnega oddelka," se strinja ravnateljica. Starši želijo biti o vsem obveščeni, zgodilo se je že, da kateri od staršev ni želel, da se gredo otroci igrat v drugo skupino, ker bi kaj zamudili, kakšen starš pa izrecno zahteva, da ne želi, da je v njegovi skupini otrok s posebnimi potrebami, pove.
Se pa je zgodilo, da kakšni starši nad tem niso bili navdušeni. »Specialni pedagog mora upoštevati, da nekateri starši nočejo, da bi se njihov otrok igral z otrokom s posebnimi potrebami. V preteklosti so izrazili pomisleke, predvsem zato, ker so se bali, da bo njihov otrok v času, ko se bo igral z otrokom s posebnimi potrebami, morda kaj zamudil v svoji skupini oziroma da med igro s takim otrokom ne bo ničesar pridobil. In imeli smo tudi starše, ki so rekli, da svojega otroka ne bi dali v enoto, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami,« je povedala ravnateljica.